MOL - oddelek za kulturo

Posnetek petega predavanja IDŠ-jevega letnika o planskih gospodarstvih (PLAC, 18. maj 2023).Jugoslovanska kulturna politika je imela tri stebre:- Samoupravljanje delavcev v tovarnah, ki se je kasneje razširilo še na vse javne servise vključno s kulturo, in se razvilo v proces menjave dela med uporabniki in izvajalci javnih storitev znotraj samoupravnih interesnih skupnosti (SIS);- Demokratizacija kulture ali kulturna akcija, ki je bila odprta do zahodnega marksizma in drugih filozofskih in družboslovnih usmeritev;- Neuvrščenost kot vmesnost v globalni bipolarnosti, ki vključuje kulturno politiko dekolonizacije oziroma de-vesternizacije kulture (najvidnejši primer: poročilo McBridove komisije o preobrazbi globalne medijskieureditve).Planski proces v samoupravnih interesnih skupnostih je potekal v okvirih strokovnih in politično-ekonomskih okvirih, ki so jih predlagale federalne in republiške izvršne oblasti. Na tej osnovi so SIS zbirale predloge programov in finančnih načrtov kulturnih ustanov, zavodov in kulturnih akcij, jih objavile v obliki osnutka in sprožile javno razpravo, med katero je potekalo tudi usklajevanje med SISi in teritorialno enoto (v Ljubljani MOL) kot nosilko usklajevanja, na koncu pa je odločala skupščina SIS, v kateri so se v procesu menjave dela usklajevali uporabniki in izvajalci v ustreznih dveh zborih. Malo kasneje kot redno programsko poslovanje so bila prenesena na SISe tudi investicijska sredstva, ki so v Ljubljani konkretno omogočila začetek prvih večjih investicij v kulturi po drugi svetovni vojni (Jakopičeva galerija, nove stavbe knjižnic Bežigrad in Vič-Rudnik, še posebej pa seveda KDIC, za katerega je pobudo dala Ljubljanska kulturna skupnost).

...za kulturo RS, MOL – Oddelka za kulturo, SCCA – Zavod za ...

Pogovor ob razstavi V gozdu / Živel strip! Živela animacija!Galerija Alkatraz, AKC Metelkova Mesto, Ljubljanana ogled: 19. 1.–18. 2. 2022www.zivelstrip.netneslišno spraševala: Katerina Mirovićrežija, montaža, kamera: Kristina Kokaljglasba: Alexander @ orangefreesounds.com/soounds-in-a-forestprodukcija: Stripburger/Forum Ljubljana & KUD Mreža & Viva ComixDogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.Razstavo sofinacirata: MOL in Ministrstvo za kulturo.

Pogovor ob razstavi V gozdu / Živel strip! Živela animacija!Galerija Alkatraz, AKC Metelkova Mesto, Ljubljanana ogled: 19. 1.–18. 2. 2022www.zivelstrip.netneslišno spraševal: Alessandro de Ioannonrežija, montaža, kamera: Kristina Kokaljglasba: Alexander @ orangefreesounds.com/soounds-in-a-forestprodukcija: Stripburger/Forum Ljubljana & KUD Mreža & Viva ComixDogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.Razstavo sofinacirata: MOL in Ministrstvo za kulturo.

Koreografija: Uršula TeržanDramaturgija: Klavdija ZupanOblikovanje giba, ples, igra in animacija: Sonja Kerin, Rosana Štorgelj, Urša Vidmar, Juta Žuraj, Matevž Biber, Gašper MalnarGlasba: Milko Lazar, Mario MaroltKostumografja in kreacija maske: Meta Bizjan in Irena MrharIzdelava mask: Pepi SekulićTehnikalije: Anže KrečFoto: Miha FrasProjekt je nastal v koprodukciji z MGL in Šentjakobskim gledališčem.Projekt je omogoćila MOL in donator Beti Metlika d.o.o.Ministrstvo za kulturo RS projekta ni podprlo.V črni kocki odra se kot na divjem karnevalu srečujejo raznoliki gledališki izrazi. Strahovi, nelagodja, šokantne izkušnje izvajalci izražajo skozi animirane predmete, ples, gib in mimiko ter potegnejo gledalce v čutno-čustven vrtinec, različnih žanrov, odrskih stilov in izraznih sredstev.Plesalci, vajeni improvizacije in abstraktnega giba, igralci, ki v svojem izrazu izhajajo iz določenega okvira zgodbe in za svoj nastop potrebujejo ostrejši referenčni okvir, povezuje (nadzoruje) lutkovni animator, ki svoje telo oz. instrument uporablja le kot medij skozi katerega vdahne dušo prej mrtvi in negibni lutki ali predmetu.Izvajalci so soočeni z njim tujimi izraznimi sredstvi - igralci s plesom, plesalci z mimiko in lutkar s svojim telesom. Različni načini razmišljanja oziroma principi obdelovanja izbranega motiva pripeljejo ustvarjalce do presenetljivih obratov in napetih povezav iz katerih nastane tkivo odnosov, ki zaživijo v zgodbi in napolnijo črno kocko odra.V predstavi je prisotno več odrskih izrazov. Ples, igra in lutkovna animacija. Na eni strani imamo plesalce vajene improvizacije in abstraktnega giba, na drugi strani igralce, ki za svoj nastop potrebujejo ostrejši referenčni okvir in je njihovo obvladovanje telesa in izraznost različna od treniranega plesalca. Med oba skrajna pola (plesnega in igralskega) pa postavimo še lutkovnega animatorja, ki svoje telo oz. instrument uporablja le kot medij skozi katerega vdahne dušo prej mrtvi in negibni lutki ali predmetu. Ko igralci skozi svoj izraz prezentirajo svoj lik, svojo trenutno odrsko masko, plesalke viseče s stropa in pripete na elastike s svojim gibom, nihanjem, levitacijo, simbolizirajo gledalcu nevidno prehajanje med odrsko in masko njihovega pravega jaza.