Razvoj sodobne vesoljske tehnologije je odvisen od našega razumevanja tako medzvezdnega prostora kot tudi življenja na Zemlji. Navdihnjena z najnovejšimi napori astrobiologije in prototipi teraformiranja planetov, ki naj bi jih ljudje naselili v prihodnosti, je umetnica razvila stroj za avtomatizirano plemenitenje marsovskega regolita. Regolit je mešanica oksidov, umetno sestavljena na podlagi Marsove talne analize roverja Curiosity, v katerega se sadi modelni organizem soje (Glycine max), ki ga umetnica zaliva z mešanico organskih snovi, ki izpadajo s človeškega telesa. Te organske in mineralne snovi v regolitu, ki potuje na tekočem traku, zlagoma razpadajo in s tem omogočajo nastanek zemljine, primerne za življenje mikroorganizmov in rastlin. Teraformiranje spremlja dnevnik, v katerem so vse donacije organskih hranil in informacije, kot so čas, temperatura in vlaga, skrbno zabeležene. S pomočjo dnevnika se tako sledi podatkom o mikroatmosferi, na podlagi katerih se meri dodane količine organskih snovi, potrebnih za preoblikovanje anorganskega regolita v rodovitno prst. Ob zavedanju dolgotrajnosti procesa tega preoblikovanja smo soočeni z izkušnjo globokega časa, potrebnega za popravilo nečesa, kar je običajno nepredstavljivo. Projekt 'TerraPort' je poskus kritičnega premisleka o izzivih antropocena, v katerem se soočamo s škodljivim delovanjem človeka na planetu Zemlja. Projekt je eden od mogočih scenarijev radikalne skrbi za druge - nečloveške agente - in klic k aktivnemu odzivanju na pereče ekološke izzive. Gre za prvega v avtoričinem nizu projektov, spodbujenih z izkušanjem krhkosti planeta v globoki ekološki krizi, v katerem umetnica z vsem svojim ženskim telesom doprinaša k projektom rodovitnosti bodočih medplanetarnih civilizacij.