ODMEV PRIHODNOSTI

Umetniško ustvarjanje je živ organizem, ki neprestano spreminja svojo obliko. Deluje v ponavljajočem se, cikličnem procesu grajenja in rušenja: iskanja, formiranja, transformiranja in za seboj pušča kulturno sled. V svojem bistvu vedno išče nove manifestacije, čiste načine udejanjanja. Prihajajoča generacija umetnikov razmišlja in ustvarja v novih likovnih paradigmah. »Forma izgublja povezavo z zunanjim svetom in gradi svojo vzporedno resničnost /.../ giblje se proti neki prihodnji točki, naslednjemu stanju, tako da ni dokončana in za vedno stabilizirana.« (Samra Buljić).

Fluidnost, neoprijemljivost, neprepoznavnost podob deluje tuje, odmaknjeno, vzbuja nelagodno ugodje, nepredvidljivo napetost novega in drugačnega.

Nove generacije ustvarjalcev že živijo posthumanizem in antropocentrizem je zanje samo še spomin preteklosti. Gledajo in odzivajo se na impulze okoli sebe in to, kar prihaja, so morda ODMEVI PRIHODNOSTI.