Območje prehoda V: mir / vojna

Pričujoči sklop sega v same začetke ustvarjanja Anje Medved in Nadje Velušček, gre namreč za njuni prvi dve deli. Sprva sta želeli posneti film o meji, Filibert Benedetič, direktor Slovenskega programa RAI v Trstu, pa jima je – skupaj z naslovom – najprej predlagal film o Goriških brdih. Ob snemanju sta srečali ljudi, ki so se spominjali soške fronte, in tako je nastal njun prvi dokumentarni srednjemetražec, Niso letele ptice. Anja Medved poudarja, kako v filmu niso niti enkrat omenjene klasične postavke zgodovine soške fronte (polki, divizije, bitke ...), ampak da gre za drobce spominov tistih, ki so prvo svetovno vojno doživeli kot otroci in ki jih ne bomo našli v zgodovinskih učbenikih. Že v začetku njunega dela sta torej ubrali pristop k zgodovini, ki gleda od spodaj navzgor; metoda, ki jo je s svojo Ljudsko zgodovino Združenih držav Amerike leta 1980 populariziral ameriški zgodovinar Howard Zinn in ki se zgosti v misli Anje Medved iz filma Ne pozabi me: »Vsakdanje življenje se med vojno ne ustavi.« Obenem so bile Niso letele ptice že začetek vzporednega ustvarjanja arhiva.

Cvetoča Brda kot prvi film avtorskega tandema zaznamuje nekaj posebnosti, kjer lahko izpostavimo začetno pravljično naracijo Nadje Velušček, ki je v takšni obliki v kasnejših filmih ne zasledimo več. S tem portret Brd, ki se – podobno kot drugi filmi – razteza od vojne preteklosti do sodobnih gospodarskih dejavnosti in občudovanja pokrajine, na subtilen način pridobi magične lastnosti. Tudi v filmu Niso letele ptice lahko opazimo določene pripovedne postopke, ki sta jih avtorici v kasnejših delih opustili: bistven delež predstavljajo dnevniški zapisi, osebne zabeležke in pa časopisne objave, ki jih prebira glas v offu. Predvsem časopisni članki služijo kot zunanji oziroma javni orientir po ključnih zgodovinskih dogodkih – recimo začetek vojne – ki posamezne pripovedne glasove postavi v okvir. V naslednjih filmih tovrstno sredstvo pripovedne avtoritete opustita, razbiranje specifičnega zgodovinskega konteksta ali trenutka pa avtorici prepustita montaži pripovednih glasov in gledalčevemu nadaljnjemu raziskovanju.

Po projekciji sledi pogovor z Anjo Medved in Nadjo Velušček.