Valentin Oman: In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod

Razstava ob 90-letnici slovenskega akademskega slikarja in grafika Valentina Omana, ki se uvršča med najpomembnejše koroške, avstrijske in srednjeevropske umetnike našega časa, bo predstavila njegova najnovejša dela, ki bodo ob njegovi značilni seriji Ecce Homo reflektirala vojne strahote (Ukrajina, Bližnji vzhod). Valentin Oman je tudi pomemben predstavnik slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškem, ki si je desetletja prizadeval za njen obstoj.
Do 14. decembra, ko zaokroža častitljivi osebni jubilej, se je v Sloveniji, Avstriji in v Bratislavi na Slovaškem zvrstil niz njegovemu delu posvečenih priložnostnih razstav. Tako imenovano Omanovo leto je 30. januarja z deli iz zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj odprla razstava v Čopovi hiši v Žirovnici, zaključili ga bomo z otvoritvijo razstave 11. decembra v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Monumentalna postavitev bo posvečena tudi angažiranemu poslanstvu KGLU v Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru.
Obsežen opus izjemno vitalnega in ustvarjalnega umetnika opredeljuje žlahtno sporočilo tradicije, vpisane v prepoznavni obraz koroške pokrajine. Mednarodno pomemben likovni pečat so mu vtisnili predvsem tako imenovani postni prti, kakršne so nekdaj v cerkvah pred velikonočnim praznikom razpeli pred glavni oltar.
Te duhovne impulze je Oman zaokrožil v svoj osrednji ciklus Ecce Homo in ga napolnil s sodobnim izrazom, ki iz davnin odmeva v naš čas. Vdahnil mu je univerzalno humanistično sporočilo, ki ostaja enako, dokler smo ljudje in je človek.
Vsaka Omanova naslikana ter v kovino ali steklo odtisnjena upodobitev je spomenik človeku. Značilne figure se pred nami ne razgalijo, temveč se zapredajo vase; so le še sence in lupine, ugreznjene v privid telesnosti. V podobi slehernika so povzdignjene v zavedanje svetosti (vsakega) življenja.
V svojih hieratičnih držah so lahko stražarji ukradenega spomina in razcefrane minljivosti; drugič pa v njih uzremo podobe brezizhodnega tavanja beguncev, tako značilnega za naš čas, zaznamovan z bolečino sveta in prevrednotenjem dovčerajšnjih vrednot. Ecce Homo Valentina Omana je obenem krik nemoči in upanja. Njegov vizualni nagovor poudarja etično poslanstvo umetnosti, nas vodi k razmisleku in spoznanju o smislu, figuralne podobe pa kot priprošnjiki posredujejo upanje in vero v boljši svet.
—Marko Košan, kustos razstave