Matej Stupica: Toplice/Topless

samostojna razstava
Maribor
zasnova in izvedbaMatej Stupica
kostumografijaHana Podvršič
3D animacija in montaža videaNeža Knez
sodelavec pri zvokuStaš Vrenko
programiranjeMatic Potočnik
razvoj elektronikeGregor Krpič
fina mehanikaBojan Stefanović
miks songaTomaž Grom
produkcijaKID KIBLA
koprodukcijaObratomlat studio
grafično oblikovanjeDuplo ništa
produkcija razstave Toplice/TermsGalerija Vžigalica/ MGML

Četudi smo ga spoznali po njegovih risbah, stripih in ilustracijah, Matej Stupica deluje tudi na drugih področjih umetnosti. Njegova prva samostojna razstava v Mariboru bo skozi instalacije zajela to ustvarjalno večplastnost, v nastajanje katere je vključil mnoge sodelujoče.

Toplice/Topless je svojevrstna celostna umetnina, v kateri se risba, ki se iz statične prelevi v animacijo, prepleta z zvokom, besedo, videom, glasbenimi instrumenti in raznimi predmeti, ki v konstelacijah z elektro-mehanično kinetiko delom dodajajo performativno dimenzijo. Namestitve oživijo v bodisi nadzorovani bodisi kaotični dinamiki in se v splošni kakofoniji povežejo med sabo v unikaten ambient, v katerega se lahko tudi potopimo ali ga le spremljamo s ’plaže’. Ko stopimo v ta imaginarni svet, ki ga zvok in slika oblikujeta v kompleksno postavitev, začutimo kontemplativne občutke, ki nas postavijo v Toplice in prevzamejo vlogo našega ’zdravilišča’, blagodejnega okolja, v katerem se znajdemo brez diagnoze.

»Geotermalni vrelci so točka dotika dveh ontoloških ravni: urejene površine naravnega prava in kaotične notranjosti, kjer vladajo sile kaosa.«
»Obsedenost sodobne družbe s prožnostjo in tekočnostjo gibanja v obliki joga studiev, kineziološko-fizioterapevtskih podjetij in neskončnih YouTube posnetkov domačih strokovnjakov je poskus vrnitve v čas mnogo bolj vodoravne hrbtenice. Prav toplice so prostori, kjer se geotravma preobrazi v terapijo, kjer katastrofični izvor sveta curlja v kopalne bazene in se razglasi za zdravilsko moč. Človeško telo se prelevi iz pokončnega v ležeče: taktičnost kaosa, ki se potuhne v blagodejnost.« (Andrej Tomažin)