Martin Sperr: LOVSKE SCENE IZ SPODNJE BAVARSKENaslov izvirnika: Jagdszenen aus NiederbayernPredstava, ki odkrito spregovori o lovu na »drugačne« …Prevajalka: Lučka JenčičRežiser: Ivica BuljanAsistent režije: Robert WaltlAdaptacija v gorenjščino: Barbara RogeljDramaturginja: Marinka PoštrakAvtor glasbe: Mitja Vrhovnik SmrekarScenografija: Siniša IlićKostumografija: Ana Savič GecanLekturica: Barbara RogeljIGRAJO:Barbara, dninarka: Milena Zupančič k. g.Abram, njen sin: Klemen Mauhler k. g.Tonka, služkinja: Vesna Vončina k. g.Marija, kmetica, pri kateri stanuje Abram: Darja ReichmanRovo, njen sin, velja za vaškega tepčka: Anže Zevnik k. g.Volker, Marijin hlapec, ima leseno nogo: Marko Mandić k. g.Župan, veleposestnik: Pavel RakovecGeorg, njegov hlapec: Igor ŠtamulakZenta, dninarka pri županu: Vesna JevnikarMesarica: Vesna SlaparKostnik, grobar in občinski sluga: Peter MusevskiPaula, pisarniška moč v Landshutu: Vesna Pernarčič Maks, mali kmet: Aljaž Tepina k. g.Župnik: Primož PirnatKriminalistični inšpektor: Robert Waltl k. g.GLASBENIKI SIMFONIČNEGA ORKESTRA GIMNAZIJE KRANJ:Aljaž Praprotnik (rog), Irenej Vid Bošnjak (tuba), Tomaž Kosirnik(trobenta), Luka Verlič (klarinet), Jaša Veselinovič (pozavna), Janez Sagadin (bobni),Matic Dolenc (kitara), Manca Petek (violina 1), Tamara Pepelnik (violina 2), NikaVremšak (čelo), Aljaž Bernik (klaviature)Martin Sperr (Handkejev in Fassbinderjev sodobnik) je leta 1965, pri svojih dvajsetih, napisal Lovske scene iz Spodnje Bavarske, ki so z uprizoritvijo leta 1966 v Nemčiji postale prava senzacija. Leta 1968 je filmski režiser Peter Fleischmann zgodbo o homoseksualnem izobčencu in vaškem nasilju upodobil tudi v filmu z avtorjem drame v glavni vlogi Abrama.Sperr na oder postavi prebivalce vasi in nam ob prikazu topoumnosti in zlobe vaščanov pripoveduje zgodbo o izločenosti homoseksualca in vseh, ki so kakorkoli drugačni. Kdor velja za homoseksualca, je iz družbe izločen že v mestu, v majhni provincialni vasi pa zanj sploh ni prostora. Tema Sperrove igre, ki v vseh teh letih žal ni izgubila aktualnosti, pa ni zgolj drugačnost posameznika, ampak realističen in izrazito plastičen prikaz vaške srenje in njenih zadrtih prebivalcev. V tem segmentu so Lovske scene s Spodnje Bavarske zelo podobne lanskoletnemu večkrat nagrajenemu Hanekejevemu filmu Beli trak, ki prav tako prikazuje na videz idilično vaško okolje, pod katerega povrhnjico se skrivajo zlorabe, vsakršna nestrpnost in nasilje. Ter seveda fašizem, ki skrivaj tli v vsakem od uglednih vaščanov in varuhov družbenega reda.»Sperrove Lovske scene iz Spodnje Bavarske so natančna detekcija in prikaz globoko zakoreninjene fašistoidne miselnosti v malem človeku in to v vseh pojavnih oblikah,o čemer je prav v času, v katerega je besedilo locirano, pisal tudi psihoanalitik Wilhelm Reich. /…/ Zato Reich »male ljudi« leta 1946 takole nagovori: »Pazljivo prisluhni, mali človek. Firer se bo povampiril, in to ne en sam, prišla jih bo cela plejada … ampak ti ga ne boš prepoznal, ker bo vzniknil kot plevel iz tvoje poškodovane, poteptane in skrivenčene duše.« In nadaljuje, da bodo novi firerji prilezli kot podgane iz zasmrajene kanalizacije in izšli iz nevarne bolezni … iz duševne kuge. Duševna kuga pa je za Reicha inverzija vseh življenjskih sil, »je spreminjanje človeške odgovornosti v sovraštvo in v pregon … v totalitarizem, ki je postal napad na someščane, juriš na lastni narod.« (Marinka Poštrak: Fašizem naš vsakdanji, GL Prešernovega gledališča Kranj, sezona 2010/11)PREMIERA: 17. septembra 2010Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Art centra Kranj