Prva koprodukcija SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana v režiji Mateje Koležnik in pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje premierno na sporedu 20. marca.Eno najslovitejših odrskih del 20. stoletja Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla je edinstven, skoraj stoletje po nastanku presunljivo pronicljiv in aktualen spoj dramskega in glasbenega gledališča. Režiserka Mateja Koležnik in dirigent Marko Letonja sta zasnovala koprodukcijsko uprizoritev v umetniški sinergiji igralskega ansambla, opernega zbora in orkestra osrednjih slovenskih nacionalnih gledališč. Nastopili bodo Janez Škof, Barbara Cerar, Mina Švajger, Jurij Zrnec, Domen Novak, Urša Kavčič k. g., Silva Čušin, Nina Valič, Gregor Baković, Peter Grdadolnik, Martin Meglič, Maks Dakskobler k. g., Miha Ravnikar, Matej Velikonja, Filip Štepec k. g., Vojko Zidar, Sabina Kogovšek, Eva Jesenovec, Inez Osina Rues, Višnja Fičor, Irenea Nejka Čuk in Anja Zemljarič ob spremljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Avtorski ekipi pod vodstvom režiserke Mateje Koležnik in dirigenta Marka Letonje sestavljajo: druga dirigentka in asistentka dirigenta Andreja Šolar, pisec dodatnih besedil Gregor Fon, dramaturginja Mojca Kranjc, lektor Arko, scenograf in oblikovalec videa Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Savić Gecan, koreografinja je Magdalena Reiter, oblikovalci svetlobe Koležnik, Koležnik, Vasiljev, oblikovalec zvoka Luka Berden, asistent režiserke Matej Prevc, asistentka scenografa Katarina Majcen, asistentka kostumografinje Ana Janc, asistentka koreografinje Jerneja Fekonja in hospitantka Katarina Julija Pipan.Premiera koprodukcije bo v četrtek, 20. marca, ob 19.30 na odru SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bosta koproducenta odigrala tudi vse ponovitve. Prve ponovitve, ki so že skoraj razprodane, bodo na sporedu 21., 22. in od 24. do 29. marca. Naslednji sklop ponovitev načrtujemo med 10. in 14. junijem. Prodaja junijskih terminov se bo začela 2. aprila pri blagajni in v spletni prodaji SNG Opera in balet Ljubljana.Opera za tri groše je bila že ob premieri uspešnica, hkrati pa je postala mejnik v zgodovini glasbenega gledališča. Teme in slog ostajajo še danes odmevne pri občinstvu ter so priljubljena izbira za repertoarje gledališč po vsem svetu. Sodelovanje Bertolta Brechta s Kurtom Weillom predstavlja tudi vrhunec njunega umetniškega sodelovanja in pomemben prispevek h gledališču 20. stoletja. Gre za predelavo angleške baladne opere Johna Gaya iz 18. stoletja z naslovom Beraška opera, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtov pristop h gledališču želi občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme, predstavljene v delu, kot so revščina, korupcija in hinavščina višjega razreda.