Urška Alič deluje na področju grafike, ki jo razume kot širok poligon raziskovanja različnih pristopov in materialov. Navdih za svoja dela črpa iz vsakdanjosti, kjer jo še posebej privlačijo nenavadne situacije, neobičajnosti, napake in spodrsljaji. Vse, kar pritegne njeno pozornost, zabeleži v obliki fotografije, skice ali zapisa, in prej ali slej pretvori v grafiko, zin, objekt ali tekstilni izdelek. Na razstavi z naslovom Trki umetnica predstavlja svoj najnovejši opus del, ki ga sestavljajo grafike srednjih formatov v tehniki sitotiska in manjši objekti, izdelani iz različnih naravnih materialov (les, kaširani papir, aluminijeva folija). Pri ustvarjanju grafik se na splošno osredotoča na odnose in napetosti med osnovnimi geometrijskimi oblikami, čistimi barvami, svetlobo in senco, nastala razmerja pa skuša prenesti na papir, najraje v tehnikah sitotiska ali risografije. Kompozicije, ki nastanejo skozi ta proces, učinkujejo presenetljivo poetično; njihov čar je v tem, da v nasprotju s preprosto minimalistično formo ustvarjajo kompleksnost pomena, saj pri gledalcih, gledalkah zbujajo povsem različna, včasih celo nasprotujoča si občutja, asociacije in interpretacije. To dvoumnost pa umetnica še stopnjuje tako, da grafikam vnaprej ne določi niti naslovov niti pozicije, ampak se pri tem prepušča trenutnemu navdihu ob vsakokratni postavitvi. Podobnim načelom umetnica sledi tudi pri ustvarjanju objektov, saj se zdijo kot prevod minimalističnega izraza grafik v tridimenzionalno formo. Tudi tu so njeno izhodišče osnovni geometrijski liki ali telesa, ki jih povezuje v celoto tako, da ustvarja napetost med okroglimi in oglatimi oblikami, praznino in volumnom, različnimi barvami. Recipročen odnos med grafikami in objekti umetnica še dodatno poudarja s sopostavitvijo v galerijskem prostoru, kjer grafike položi na podstavek, ki običajno pritiče objektom, objekte pa pritrdi na steno, kot se navadno predstavlja grafike. Na ta način še dodatno razprši pomen, ki izhaja iz posamezn