Razstava Pesmi za lepšo prihodnost, zasnovana kot niz filmskih prizorov, ki se vrtijo okoli teme dela in sledi zgodovinskih vplivov na družbenopolitično okolje v vzhodnoevropskih družbah po padcu berlinskega zidu, je prva obširnejša predstavitev umetniške prakse Mateija Bejenaruja v Sloveniji. Potem ko se je konec osemdesetih let 20. stoletja v Romuniji izšolal za inženirja, se je Bejenaru v začetku devetdesetih let odločil za študij umetnost in postal prepoznaven glas generacije, ki se je oblikovala v negotovem ozračju prihajajočega kapitalizma.
Razstava v naboru del od tistih iz srede devetdesetih let do nedavnih sledi umetnikovemu dolgotrajnemu posvečanju ljudem in krajem ter pri tem poudarja njegov tako situacionistični kot poetični pristop k ustvarjanju večplastne podobe začetka postkomunizma in konkretnih neuspehov ter najrazličnejših sprememb, do katerih prihaja v življenju na vzhodu. V instalacijah, dolgoročnih fotografskih projektih in filmskih esejih umetnik podaja intimen pogled na razmere v današnjem svetu. Njegova dela obujajo intenzivna občutja upanja, negotovosti in obžalovanja, ki jih doživljajo posamezniki zaradi neenakopravnih družbenih mehanizmov, ki jim povzročajo stiske v vsakdanjem življenju, in obravnavajo tipične teme vzhodnoevropskih družb: brezposelnost po propadu nekdanjih industrijskih sektorjev in posledične prisilne menjave poklica, nezakonite migracije in gospodarsko mobilnost.