Ivo Mršnik: Esenca

samostojna razstava
Ljubljana

Umetniški opus Iva Mršnika (roj. 1939) z modernistično redukcijo in poglobljenim raziskovanjem risbe kot temeljnega likovnega postopka zavzema posebno mesto v zgodovini slovenske umetnosti. 

»Njegove risbe in grafike ne pričajo o obdobju, temveč o trajanju; niso komentar sveta, temveč prostor za bivanje v njem. V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti in hrupu, Mršnik ostaja glas tišine – umetnik, ki dokazuje, da je moč umetnosti v njeni zbranosti.« (dr. Petja Grafenauer, kustosinja)

V več kot šestih desetletjih ustvarjanja je predvsem z razvijanjem risbe in grafike oblikoval samostojen izrazni jezik, v katerem risba ni le sredstvo upodabljanja, temveč postaja način opazovanja in mišljenja. Minimalistične črte, ponavljanja in subtilni posegi v papir oblikujejo prostore kontemplacije, kjer čas in prisotnost postaneta osrednja motiva.

Od zgodnjih figuralnih motivov in fotorealističnih serij se je njegovo delo postopoma usmerjalo k vse bolj reduciranim, serijskim in procesualnim oblikam, s čimer se je poudarek premaknil z motiva na samo strukturo risanja, ritem črte, ponavljanje gest ter razmerje med sledjo in praznino. Pomemben del opusa predstavljajo tudi risbe manjših formatov in serijski zapisi, pri katerih preprosti, vsakdanji materiali postanejo nosilci premišljenega in kontinuiranega dela. Tak pristop risbo vzpostavlja kot odprt prostor zaznave, v katerem je v ospredju izkušnja gledanja.

“V umetnostnozgodovinskem smislu Mršnik zavzema položaj posrednika med modernizmom in kontemplativno postmodernostjo. Njegov prispevek je dvojne narave: formalno je redefiniral risbo kot avtonomen medij mišljenja; filozofsko pa jo je povezal z vprašanjem časa, tišine in prisotnosti. V slovenskem prostoru ni drugega umetnika, ki bi s takšno doslednostjo razvil umetnost kot prakso pozornosti. Zato je mogoče njegovo delo razumeti kot etično jedro slovenske umetnosti: ne spektakel, temveč disciplina; ne pripoved, temveč stanje; ne govor, temveč poslušanje. V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti, Mršnik dokazuje, da njena moč še vedno tiči v zbranosti – v tišini, iz katere nastane črta” (dr. Petja Grafenauer, kustosinja)