Pridružite se nam na projekciji dveh izjemnih filmov, ki izvirata iz palestinske pokrajine, spomina in folklore: A Night We Held Between (Noč, ko sva držala med seboj, 2024) in our songs were ready for all wars come (naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, 2021) v soboto, 7. junija 2025, ob 18.00 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM.
Po projekciji bo sledil pogovor med umetnico in filmsko ustvarjalko Noor Abed ter kustosinjo Angelino Radaković.
A Night We Held Between (Noč, ko sva držala med seboj, 2024)
16 mm film, 30 min, zvočni
Opis:
Film je zgrajen okoli »Pesmi za borce«, ki so jo našli v zvočnem arhivu centra Popular Art Center v Palestini. Skozi plasti pesmi nam film v labirintu zvokov in prizorov pričara zgodovino kot trajni sedanjik, kot kolektivno dejanje zamišljanja. Posnet je bil na starodavnih lokacijah v Palestini – v jamah, izklesanih luknjah, podzemnih rovih in divjih dolinah –, tako da dežela postane glavni lik. Ko gremo preko prve vidne plasti, se razkrije ogromen skrit svet, podoben tistemu, ki ga poznamo. V vsem filmu se v prizorih prepletajo rituali in pripovedi o skupnosti in odporu v vsakdanje upodobitve družabnega življenja v Palestini, kar daje poudarek vlogi kolektivnega ritmičnega gibanja in potencialnemu vplivu na ustvarjanje in ohranjanje skupnosti, ki ga lahko imajo skupni občutki.
our songs were ready for all wars come (naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, 2021)
super 8 mm film, 20 min, zvočni
Opis:
Film, ki sestoji iz koreografiranih prizorov na osnovi dokumentiranih ljudskih pripovedk iz Palestine, skuša oblikovati novo estetsko zvrst, s katero bi obudili latentne zgodbe o vodnjakih in njihovo povezanost s skupnostnimi rituali, ki se nanašajo na izginjanje, žalovanje in smrt. naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne raziskuje kritično stališče »folklore« kot vira védenja in njeno možno povezavo z alternativnimi družbenimi in reprezentacijskimi modeli v Palestini. Kako lahko »folklora« postane skupno emancipacijsko orodje, s katerim je mogoče izpodbijati prevladujoče diskurze, si ponovno prilastiti svojo lastno zgodovino in deželo ter na novo napisati realnost, kot jo poznamo?
Edina pripoved v filmu je pesem, ki jo poje palestinska pevka Maya Khaldi. Njeno besedilo je kolaž različnih ljudskih pripovedk. Umeščene zgodbe, ujete na filmu in v zvoku, so arhivirane in predstavljene ter oblikujejo kontekst, ki raziskuje zmožnost formiranja družbe in priklica spomina, ki je sposoben decentralizirati podobe fiksnosti; spomina, ki je osvobojen spomenikov.