Vabljeni na enodnevni posvet ob dvajseti obletnici smrti Igorja Zabela, ki premišlja aktualnost Zabelovih razmislekov o razmerju med umetnostjo in družbenopolitičnim kontekstom ter sledi njegovi zapuščini sondiranja sočasnega dogajanja v umetnosti.
Ime Igorja Zabela je v nedavni zgodovini slovenske likovne umetnosti postalo tako rekoč sinonim za poglobljen premislek o vrsti umetniških praks in fenomenov ter njihovem družbenopolitičnem kontekstu. Refleksija, ki jo je prispeval k sočasnemu dogajanju v umetnosti, ki ga je s tem (tudi) sooblikoval, je postavila visoke standarde pisanja o umetnosti, obenem pa utrdila Zabelovo vlogo intimnega sopotnika množici protagonistov likovne scene. Ob dvajseti obletnici njegove smrti se zato sprašujemo, kam pelje njegova sled?
Na enodnevnem posvetu ji bomo skušali slediti v različnih smereh, na dveh nivojih. Prvi izhaja neposredno iz Zabelove prakse in razvija njene dimenzije (samo)refleksije v relaciji do izzivov, s katerimi smo soočeni v tem trenutku. Prispevki obravnavajo, kako Zabelova razmišljanja, zlasti tista o razmerjih med umetnostjo, umetnostnim sistemom in širšim družbenopolitičnim kontekstom, pomagajo nasloviti gordijske vozle teh odnosov danes. Prvi del simpozija poteka v angleškem jeziku.
Drugi del posveta sledi Zabelovi predanosti sondiranju sočasnega dogajanja v umetnosti. Pri tem si prizadevamo aktualizirati določena Zabelu bližnja izhodišča, zato je rdeča linija tega dela posveta vprašanje vrnitve k mediju. S tem razmislekom obujamo to, kar je v dokumentarnem filmu o Igorju Zabelu Kustosova soba avstrijski umetnik in novomedijski teoretik Peter Weibel povzel kot Zabelovo »medijsko pravičnost«, njegov pristni interes za medijsko različne umetniške prakse. Prispevki prevprašujejo, kako pojmovati umetniški medij danes in kako se teoretsko približati ponovni poudarjeni pozornosti, ki jo umetniške prakse namenjajo specifičnim medijskim rešitvam. Pri tem je poseben poudarek namenjen dogajanju v slovenskem prostoru, zato drugi del dogodka poteka v slovenskem jeziku.