Umetnina je fragment izkustev, ki jih nosita predmet in telo umetnice, je sled spominov in procesov, ki so jo oblikovali, ter tihih obdobij, ko obstaja skrita našim očem. Naslov razstave Dimenzije prostora, dimenzije časa se neposredno navezuje na delo dveh umetnic: Natalije Juhart Brglez in Mete Mramor. Njuno soustvarjanje razstave presega običajno razumevanje umetnine kot statičnega predmeta. Obiskovalcem ponujata vpogled v mnogoterost procesov, ki oblikujejo umetniško delo – od njegovega nastajanja in materialne podobe do nevidnih obdobij njegovega obstoja.
Risbe in grafike Natalije Juhart Brglez so kolaži izkušenj mestnih sprehodov, v katerih se stroge arhitekturne linije prepletajo s fluidnimi potezami narave, spomin in opazovanje pa se združujeta v izkustveni portret mesta. Pri njej je prostor hkrati resničen in spominski, viden in občuten.
V krhkosti stekla in v pripovednih instalacijah Meta Mramor odstira nevidna življenjska obdobja umetnine onkraj razstavnih prostorov. Njena dela so zgodbe o času in o mejah, ki jih material postavlja – hkrati pa tudi o svobodi, ki se rojeva iz omejitev.
V dialogu obeh umetnic in njunih sel se spleta skupna misel – umetnina nikoli ni dokončen predmet niti podoba, temveč je dogodek – proces, ki se v vedno novih dimenzijah razpira pred nami.