»Na svojih mojstrsko ujetih fotografijah Maja Šivec upodablja brezimne in brezobrazne portrete žensk, ki počasi, a vztrajno izgubljajo samopodobo in tonejo v brezno brezupa in nemoči. Njeno vsebinsko sporočilo je ozaveščanje. To je moč vseh teh do nerazpoznavnosti upodobljenih ženskih portretov v spiralnih položajih, podvajajočih sencah in svetlobnih kompozicijah. Zabrisane črno-bele podobe tako drastično opozarjajo na problem fizično- psihičnega nasilja prav zato, ker se to dogaja za zaprtimi vrati in večina žrtev tega ne prijavi. Nasilje nad ženskami je dinamičen, dolgotrajen in stopnjujoč proces, ki ga spremljata sram in občutek krivde. Razstava ponuja priložnost, da se o nasilju govori na glas, brez sramu, in v najrazličnejših kontekstih. Le tako se bo prepogosto neslišanim in nevidnim žrtvam dalo glas. In vrnilo obraz.«
Tatjana Pregl Kobe, v besedilu k razstavi