Razstava ČUTi izhaja iz raziskovanja tekstilij in oblačil skozi različne čute – vid, tip, sluh, vonj, okus – ter manj očitne zaznave, ki (ne)zavedno oblikujejo naš odnos do sveta, telesa in materialnosti. Študentke in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF) so v svojih projektih izhajali tako iz čutov kot iz čustvenih odzivov in asociacij, ki jih sprožajo zaznave, ter jih pretvorili v konceptualne, unikatne ali komercialne oblikovalske rešitve.
Danes v pospešenem življenjskem tempu modo konzumiramo predvsem vizualno, s čimer vid postane najpomembnejše čutilo modne in tekstilne industrije. Prav zaradi tega razstava vrača pozornost k celostnemu doživljanju materialnega sveta. Senzorična izhodišča omogočajo raziskovanje oblikovalskih pristopov, ki presežejo zgolj vizualno in poudarjajo pomen dotika, zvoka, vonja in okusa kot enakovrednih izkustvenih ravni. Dela na razstavi so nastala pri različnih oblikovalskih predmetih ali v sklopu zaključnih nalog, združuje pa jih nagovarjanje telesa kot zaznavnega organa in odpiranje prostora za bolj poglobljeno ustvarjanje.
Projekti so umeščeni v pet prostorskih sklopov, vezanih na posamezna čutila. V »pisarni« se vizualni artefakti, kot so avtorska oblačila Tilna Gorenjaka, suknjič Ane Pelcar in objekti Julije Potočnik, izgubljajo in pojavljajo skozi črno-belo mimikrijo. Zvok žage, videoposnetek in raziskovalna knjiga v »mizarski delavnici« spremljajo oblačila Anike Katušić Kocbek, ki je svoje modne kreacije krojila z uporabo žage. »Dnevna soba« z oblačili Taše Blatnik, Alje Rojko in Pie Wallner ter dodatki Tadeja Šandorja ustvarjajo mehak, domač ambient. »Jedilnica« združuje tapiserijo Vlaknenje pokrajine, izdelano iz ročno barvanih prej iz različnih ostankov hrane, z modnim nakitom in silhueto Izabel Čebokelj, navdihnjeno s slaščičarstvom. Razstavo zaokroža svet »igralnice« in taktilnosti skozi eksperimentalno oblačilo Tadeja Šandorja, ki skozi element roke pripoveduje o kontradiktornosti objema.
ČUTi ni zgolj razstava tekstilno-oblačilnih in oblikovalskih del, temveč izkustveno polje, ki preizprašuje, kako celovito zaznavamo, razumemo in oblikujemo svet okoli sebe. Vabi k počasnejšemu, bolj zavestnemu doživljanju materialnosti in k premisleku o vlogi čutov v oblikovalskem procesu.