Z ekskluzivnim enodnevnim dogodkom zaključujemo poletni premor v galeriji in odpiramo jesensko razstavno sezono Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.
_____
Kar gledamo, so reprezentacije grajskih vedut–razvalin, ki odzvanjajo na dekorativnem ozadju. Vedute se skušajo navidezno materializirati v tridimenzionalno obliko skozi iluzionistično prostorsko deformacijo slikarskega nosilca, a žal neuspešno. Zgodovina ostane dvodimenzionalna, zamrznjena in potopljena v svetlobna dogajanja med centrom in periferijo slike. S tem namigujem na spečo, pozabljeno zgodovino, ki se je neprestano manipulira, deformira in podreja reinterpretaciji za potrebe domače porabe in velikih finančnih sil tihega ozadja. Zgodovina je postala dekor, sprevrnjena v estetski ornament za potrebe politike, financ in lažnega človekoljubja.
Na slikah, kjer so predstavljene moške figure ob vadbi mešanih borilnih veščin, postavljenih v interier z nadnaravno svetlobo, predstavljajo kontrolirano nasilje. Tekstura, tako materialna kot naslikana, ki se razteza na površju slik, namiguje na dotik oziroma spodbuja gledalca k dotiku. Sama tekstura podpira dotik, ki je prisoten v dejanju vadbe borilnih veščin. Sprašujem se, ali niso ravno neprestane, zaporedne vojne, ki divjajo po svetu, pravzaprav posledica kontroliranega nasilja, ki ga poganjajo močna, a tiha finančna ozadja.
Še vedno obstaja nevarnost, da se kontrolirano nasilje izmakne ideji marionete in se preprosto izmakne kontroli ter svet sprevrže v barbarstvo. Barbarstvo, v katerem padejo vse norme in standardi, ki smo jih sprejeli po drugi svetovni vojni.